Konceptualna pesniška zbirka v obliki grafičnih dizajnov Filter of Lies in 13 Steps opisuje človeka, ki se s časom vedno bolj odpira. Idejno ozadje se opira na Marilyna Mansona in njegovo “Baudelairovo navdihnjeno” razstavo Les Fleurs Du Mal (Rože zla). Avtor Klemen Globočnik si je izmed štiridesetih Mansonovih slik izbral trinajst naslovov, za katere je naredil ubeseditve. Število 13 se ujema z namišljenim številom plošč v Mansonovi glasbeni karieri kot tudi s številom črk v njegovem imenu in priimku. Vsaka od teh črk ima svoj pomen, ki je vplival na nastanek določene Mansonove plošče. Avtor si je za posledico neposrednega vpliva izbral višje sile v obliki muz. 

M-Muse of madness (THE PORTRAIT OF AN AMERICAN FAMILY)
A-Muse of androgynous (SMELLS LIKE CHILDREN)
R-Muse of rage (ANTICHRIST SUPERSTAR)
I-Muse of ignition (MECHANICAL ANIMALS)
L-Muse of liberation (THE LAST TOUR ON EARTH)
Y-Muse of youth (HOLLY WOOD)
N-Muse of nudity (THE GOLDEN AGE OF GROTESQUE)
M-Muse of miracle (LEST WE FORGET)
A-Muse of achievement (EAT ME, DRINK ME)
N-…
S-…
O-…
N-… 

Zadnje štiri črke so zaenkrat prazne, ker si je avtor zamislil, da so še štiri studijske izdaje v Mansonovi glasbeni karieri. Trenutno je umetnik z zadnjo ploščo "Eat Me, Drink Me" na deveti razvojni stopnji. Število 9 kot zadnje v vrsti števil simbolizira konec in nov začetek, čas za transformacijo in spremembe ter ponazarja sklenitev kroga. Tudi omenjena plošča je posledica osebnostne preobrazbe v primerjavi z Mansonovim predhodnim delom. In ravno navidezna ideološka preprostost in dejstvo, da gre za odkriti ljubezensko navdihnjeni izdelek, je prepričala Klemena Globočnika, da je v svojo avtorsko smer razvijal ideje, ki se jih je v slikarski obliki domislil Marilyn Manson. 

Okostje zbirke predstavljajo vezne pesmi, kot so Morning, Afternoon ter Evening (The Days of Our Lies, Series), ki so prelomnice v Mansonovi karieri. Ljubezenska tema (Someone should put hearts over her eyes, Mouth of war) se iz abstraktnosti tekom časa transformira v konkretmejšo podobo. The man who ate his fingers je zgodba o vsemogočnem človeku, ki se je iz dolgčasa pohabil, zadnja When I get old I would like a drink je imaginarno poslovilno pismo... Ne glede na temačnejšo podobo pesmi je vsebina sestavljena iz pisanih občutkov o svetu.